V uredništvu Nedeljskega dnevnika smo se odločili za največjo kolesarsko akcijo v Sloveniji, ki je izrecno namenjena vsem Slovenkam in Slovencem, ki dvokolo uporabljajo kot prometno sredstvo. Žal so kolesarske nesreče edine v cestem prometu katerih je vsako leto več, tudi zaradi neurejenih cestnih in prometnih razmer, ki kolesarjem niso najbolj naklonjene. Z našo akcijo bi radi opozorili prav na ta problem in zato smo županom vseh 211 slovenskih občin poslali naslednja vprašanja:

VSESLOVENSKA AKCIJA NEDELJSKEGA »KOLO NAŠE VSAKDANJE«

1. Kaj ste kot župan v svoji občini storili za svoje občane, ki dvokolo uporabljajo kot prometno sredstvo?

2. Menite, da je v vaši občini kolesariti varno in zakaj?

3. Kaj konkrtenega načrtujete v bližnji prihdnosti za kolesarje v vaši občini?

Nekateri so nam že odgovorili, na mnoge druge pa še čakamo!

Anton Štihec – Murska Sobota

Mestna občina Murska Sobota si prizadeva povezati mesto M. Sobota kot regijskega središča s primestnimi naselji in ostalimi občinami, ki mejijo na Mestno občino M. Sobota. Mestna občina Murska Sobota je v preteklih letih izvedla kar nekaj investicij v izgradnjo povezanega kolesarskega omrežja v samem centru mesta Murska Sobota ter v delno izgradnjo kolesarskih povezav s primestnimi naselji, s čimer je podala osnovo za uporabo koles pri občanih. V tem trenutku imamo izgrajene vse kolesarske poti do primestnih naseljih in vzpostavljen kolesarski sistem po mestu, vendar manjka predvsem nekaj povezav kot. npr. izgradnja mostov ( do Markišavec in do naselja Pušča) ter v mestu, kjer so predvsem problem pomanjkanje prostora in pridobivanje zemljišč za dokončno izgradnjo sistema, vse skupaj pa je seveda odvisno od zagotovitve precejšnjih finančnih sredstev. Dolžina kolesarskih stez v Mestni občini Murska Sobota znaša 21,40 km.

Mestna občina Murska Sobota ima izdelan projekt BYPAD Platform ( september 2009), s katerim je ocenjeno stanje kolesarskega prometa v Mestni občini Murska Sobota. V tem projektu je bilo izvedeno vrednotenje kolesarskega sistema v občini, Mestna občina je od 4 kakovostnih stopenj bila uvrščena v 2 stopnjo, kar pomeni povprečno oceno; občina si prizadeva za vzpostavitev kolesarske mreže na celotnem območju tudi z osveščanjem in promocijo kolesarjenja, vendar je še potrebno načrtno opremljanje in označevanje sistema ter predvsem  sistemsko povezati obstoječe omrežje v smiselno zaokroženo občinsko kolesarsko omrežje.

V zadnjih letih mestna občina posveča precejšnjo skrb za ureditev sistemsko rešenega kolesarskega omrežja v občini, zato smo tudi pristopili k ureditvi kolesarskega omrežja v mestu ( kjer je bilo to prostorsko mogoče, ostalo rešujemo preko projektov za celovito urejanje prometa – rekonstrukcija cest, križišč itd.) , omogočili smo občanom iz primestnih naseljih, da pridejo v mesto s kolesi, uredili smo tudi kolesarsko povezavo do sosednjih občin Beltinci, Moravske Toplice preko Martjanec ), rešujemo pa tudi skupaj z državo in občino Tišina kolesarsko povezavo Veščica – Gederovci, ki je že uvrščena v državni proračun za naslednja leta ( dokončan projekt, večino zemljišč že odkupljenih).

Poleg tega vsako leto sodelujemo v akciji tedna mobilnosti, kjer je en dan namenjen posebej kolesarjem. Ob tej priložnosti postavimo tudi novo počivališče za kolesarje, ki jih imamo sedaj že 8, predvsem na kolesarskih povezavah do primestnih naseljih in skozi primestna naselja.

Se pa na terenu srečujemo tudi z raznimi ovirami, ki jih planiramo v naslednjih letih odstraniti:
– pomanjkanje prostora na javnih površinah in površinah v lasti mestne občine – zato potreben odkup zemljišč, kar pa je včasih težava, ker lastniki zemljišč ne dovolijo in potrebno je zagotoviti večja finančna sredstva
– previsoki cestni robniki in zato neudobna vožnja po kolesarskih stezah – zniževanje robnikov na pločnikih za varno in udobno prečkanje občinskih cest  je zato permanentno skozi celo leto v okviru razpoložljivih sredstev
– problematika javne razsvetljave – umikanje drogov javne razsvetljave s kolesarskih stez po mestu in v naseljih Mestne občine Murska Sobota, kar je tudi problem prostorski in tudi finančni

Bohinj – Franc Kramar

Kolesarsko stezo (1.faza) od Boh. Bistrice do Srednje vasi (14km).

Zaenkrat še ne, saj moramo dokončati projekt kolesarskih poti v naši občini.

Nov most cez Savo Bohinjko v Bohinjski Bistrici in nadaljevanje izgradnje kolesarske poti okoli Bohinja in do Ukanca.Želja je tudi povezava z Bledom,kar pa je državni projekt.

Branko Kidrič – Rogaška Slatina

V skladu z državnimi izhodišči se v občini Rogaška Slatina izgrajuje omrežje daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Na to omrežje so navezane tudi kolesarske steze, ki potekajo v samem mestu. Občina Rogaška Slatina pa je kot ena prvih slovenskih občin že v letu 2001 pričela z načrtnim vzpostavljanjem kolesarskega omrežja in se lotila projektiranja le-teh. Med leti 2003 in 2010 je bilo tako zgrajenih 15 km kolesarskih povezav, od tega 4 km (ob glavni cesti)  v sodelovanju med Občino Rogaška Slatina in Direkcijo za ceste RS (DRSC). Za večjo varnost vseh udeležencev v prometu pa je bilo v teh letih zgrajenih še 6 krožišč, preko katerih se lahko kolesarji varno vključujejo v promet. Ob tem sta bila izdana še 2 kolesarska vodnika po občini, ki razkrivata veliko možnosti za kolesarjenje v občini in sta prilagojena vsem težavnostnim stopnjam.

V Rogaški Slatini smo zgradili kolesarsko mrežo, ki zajema 15 km kolesarskih stez, tako da smatram, da je predvsem zaradi kakovostne kolesarske infrastrukture kolesarjenje v Rogaški Slatini varno. To potrjuje tudi evropski certifikat BYPAD, ki ga je občina prejela leta 2010 za uspešno implementacijo orodja namenjenega izboljšanju kakovosti kolesarske politike na lokalni ravni. Certifikat je občini izročila Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru, ki je nacionalni koordinator evropskega projekta BYPAD PLATFORM. Občina Rogaška Slatina se je tako pridružila več kot 80-tim mestom (in občinam) iz 21-tih evropskih držav, ki so že prejela certifikat in uporabljajo orodje Bypad. V Sloveniji je k implementaciji tega orodja pristopile le še nekaj občin.
Občina Rogaška Slatina je na štiristopenjski lestvici za vrednotenje kakovosti kolesarske politike Bypad, dosegla 3. razvojno stopnjo. To je glede na trende prometne politike in splošno stanje prometne infrastrukture v državi zelo spodbuden rezultat. Občina že vrsto let načrtno razvija kolesarsko infrastrukturo in lahko ob nadaljnjem skladnem izvajanju vseh naštetih ukrepov za izboljšanje kolesarskega prometa v relativno kratkem času, dveh do treh let, doseže tudi najvišjo 4. razvojno stopnjo kolesarske politike Bypad.

V preteklih letih smo uspeli vzpostaviti kolesarsko povezavo med zunanjo obvoznico v Tekačevem in križiščem na Takalcah, v naslednjih letih pa bomo izgradnjo nadaljevali v smeri proti mejnemu prehodu Rajnkovec in naprej ob Vonarski cesti do Občine Podčetrtek. V občinskih strokovnih službah smo že v letu 2008 začeli s pripravo dokumentacije za nadaljevanje izgradnje kolesarskih povezav z vzpostavitvijo t.i. Kolesarske steze Vonarja ob regionalni cesti R3-685 oz. od križišča na Takalcah, kjer se obstoječa kolesarska steza konča, proti mejnemu prehodu Rajnkovec in naprej ob lokalni cesti št. 356120 oz. Vonarski cesti do meje z Občino Podčetrtek. Omenjena kolesarska povezava se začne pri cestno – železniškem prehodu na Takalcah in v začetnih 400 m zaradi prostorskih omejitev poteka ločeno od ceste, v nadaljevanju pa poteka ob levi strani vozišča vse do Rajnkovca in križišča z Vonarsko cesto, kjer prečka regionalno cesto in se usmeri proti Vonarju. Tudi v nadaljevanju poteka ob levi strani vozišča do meje z Občino Podčetrtek. Razdalja odseka znaša 5,4 km, kolesarska steza pa bo potekala kot dvosmerna kolesarska steza širine 2,25 m, ki ima ob vsaki strani še bermo širine 0,25 m in je od ceste ločena z zelenim pasom. Širina zelenega pasu se prilagaja zahtevnosti terena. V okviru gradnje kolesarske steze bo na Vonarski cesti sanirano še več manjših in dva večja plazova. Kot je bilo že omenjeno, segajo začetki priprave projektne dokumentacije v leto 2008, končana pa je bila v letu 2009 in recenzirana v letu 2010, v lanskem in letošnjem letu pa smo skupaj s pristojnimi službami Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki bo projekt izgradnje podprlo in sofinanciralo, izvajali odkupe zemljišč. Sama izvedba oz. izgradnja omenjene kolesarske povezave pa je predvidena do konca leta 2013.
Poleg navedenega se je že pričela preureditev trikrakega križišča na križišču cest G2-107 in R3-685 v krožišče »Tekačevo«, ki bo tako že sedmo v Rogaški Slatini. V okviru preureditve križišča je predvideno novo krožno križišče z zunanjim premerom 34m ter premerom notranjega otoka 20m. Preureditev zajema še ureditev hodnikov za pešce in kolesarske steze na območju krožišča, ureditev odvodnjavanja, komunalnih vodov, javne razsvetljave in vertikalne ter horizontalne signalizacije s ciljem zagotavljanja varnosti udeležencev v prometu, izboljšanja tehničnih elementov ceste in s tem izboljšanja prometne prepustnosti. Celotna investicija, ki vključuje še hortikulturno ureditev prostora, bo tako predvidoma zaključena do konca letošnjega leta.

Miran Ciglič – Cerkno

Kot veste leži naša občina na podeželju,kjer prevladujejo vzponi in spusti,grape in hribi. Zato kolo ne more igrati take vloge kot v urbanih naseljih.Je pa zato toliko več mopedov.Zato se župani različno trudimo na različnih osnovah.

Po glavnih prometnicah kolesariti pri nas ni varno.
Drugače pa razpolagamo z velikim številom kolesarskih poti (tudi označenih) ali pa organiziramo vodeno kolesarjenje.
Naš hotel Cerkno je pridobil tudi ustrezen znak, kolesarstvu prijazen hotel in tam dobite več informacij.

Zaključiti Interbike program (mednarodni projekt Ita-Slo) KP razvojna agencija ter vzpostaviti kolesarsko hrbtenico v programu severno primorskih občin (goriška razvojna agencija).

Ciril Globočnik – Radovljica

V letošnjem letu smo bili dejavni predvsem pri informacijskih in promocijskih dejavnostih, namenjenih kolesarjem. Ponatisnili smo Karto tematskih pohodniških in kolesarskih poti v občini Radovljica in jo dopolnili s koordinatami GPS za posamezne poti, ki jih postopoma opremljamo z info točkami in počivališči. Z veseljem smo podprli projekt skupine prostovoljcev »Prava smer«, ki obsega postavitev kolesarskih smerokazov v občini Radovljica z informacijami o želeni smeri, težavnosti in dolžini kolesarskih poti, o kulturnih in naravnih znamenitostih in drugih koristnih informacijah. Namen smerokazov je tudi varnejša vožnja izven prometnih cest. V sodelovanju z občino in krajevnimi skupnostmi so že postavili pretežni del smerokazov na ključnih križiščih, sledila bo povezava križišč v omrežje, ki bo dostopno tudi v digitalni obliki.

Usmerjanje kolesarjev na ustrezne poti je zagotovo tudi prispevek k njihovi varnosti, poskrbeti pa bo treba še za sanacijo najbolj kritičnih odsekov tako s prometnega kot tehničnega vidika ter navezavo lokalnih stez in poti na državno omrežje. Takšen primer je mešana kolesarska in peš pot med Brezjami in Mošnjami, ki je bila z odstranitvijo dela odbojne ograje ob državni cesti sanirana v tem mesecu.

Ker je pred evropskim tednom mobilnosti tudi primeren čas za spodbujanje kolesarjenja kot prispevka k varstvu okolja, pa vas vabim na tradicionalni kolesarski izlet, ki ga občina s športno zvezo organizira pred dnevom brez avtomobila. Letos bomo kolesarili v petek, 21. septembra, vabilo je v priponki. Vsako leto se izleta udeleži okrog 100 kolesarjev.

Črnomelj –  Mojca Čemas Stjepanovič

Do sedaj je zgrajena ločena kolesarska steza ob 1. fazi obvoznice Črnomelj v dolžini  2 km.
Občina Črnomelj je izgradnjo sofinancirala po sporazumu z DRSC o sofinanciranju 1. faze obvoznice Črnomelj

V naši občini je varno kolesariti na večini cest, ker niso prometne.
V smereh državnih kolesarskih povezav (glavna kolesarska povezava iz smeri Metlike do Črnomlja in naprej do MMP Vinica in regionalna kolesarska povezava iz smeri Soteske do Črnomlja),
pa kolesarjenja zaradi gostega prometa ne priporočamo. Pričakujemo, da bo DRSC v sklopu predvidenih obnov cest zajela tudi ureditev kolesarskega prometa.

Na obvoznici Črnomelj je v nadaljevanju predvidena izgradnja kolesarskih stez ob regionalni cesti.
Na priključnih cestah drugega dela 3. razvojne osi  od Malin do priključka Črnomelj – jug smo v postopku priprave državnega prostorskega načrta zahtevali, da se to uredi.

Domžale – Toni Dragar

Tako kot druge Občine tudi Občina Domžale želi občankam in občanom zagotoviti varno vožnjo s kolesom. Zato urejamo kolesarske poti, kjer je to možno, poleg tega pa urejamo tudi rekreacijsko pot ob Kamniški Bistrici oziroma našo zeleno os. Pot je speljana ob strugi reke od Preloga na jugu občine pa vse do Nožic oziroma meje s kamniško občino. Med občani je zelo priljubljena in tudi dobro obiskana, saj nudi možnost sprostitve, počitka in športnega udejstvovanja (tek, kolesarjenje, telovadba na fitness napravah, itd). Ob poti so urejena tudi otroška igrišča.
V prihodnje bomo nadaljevali z urejanjem kolesarskih poti, saj si želimo še boljše povezanosti s sosednjimi občinami.

Menim, da je varno.

RRA LUR, v katerem sodeluje tudi Občina Domžale, bo v ponedeljek 17. septembra 2012 oživela spletni vodnik po kolesarskih, pohodniških in tekaških poteh v Ljubljanski urbani regiji. Gre za portal, kjer bodo posamezniki lahko dobili številne ideje za različne rekreacijske aktivnosti v naši in sosednjih občinah.
Naj omenimo, da so v naši občini aktivna tudi številna športna društva, ki vsako leto organizirajo različna tekmovanja.

Franjo Naraločnik – Ljubno

Na regionalni cesti Ljubno – Luče so postavljene velike opozorilne table – pozor kolesarji.

Varnost kolesarjev trenutno ni zelo dobra, vendar je projektna dokumentacija za kolesarske poti v pripravi.

Načrtujemo zgraditi kolesarske poti do treh sosednjih občin, v roku 4 let.

Jesenice – Tomaž Tom Mencinger

Občina Jesenice je leta 2006 sprejela občinski lokacijski načrt daljinske kolesarske povezave v Občini Jesenice. Ta je del državnega cestnega omrežja, ki ga postopoma gradi država. Odsek čez Staro Savo je zgrajen že več let, letos smo uredili odsek južno od mejnega platoja Karavanke, v fazi pridobivanja ustreznih dovoljenj pa so tudi nadaljnji odseki. Naš cilj je vse te odseke povezati v enotno kolesarsko omrežje, ki bo delo kolesarske povezave Rateče – Ljubljana. Občina Jesenice pa se trudi vzpostaviti tudi kolesarske steze ob regionalni cesti skozi mesto Jesenice, kar pomeni, da se ob rekonstrukciji ceste na tisto mesto poskuša umestiti tudi kolesarsko stezo in na ta način postopoma širiti kolesarsko omrežje. Obstoječe kolesarske poti so primerno označene, te označbe pa smo ravno letos v sklopu rednega servisiranja obnovili in jih tako še bolj poudarili.
V naši občini pa se lahko pohvalimo tudi z več kolesarskimi potmi po bližnjih hribih, ki so v toplejšem delu leta zaradi idilične pokrajine in priročne lokacije zelo dobro obiskane. Ker se zavedamo, da kolesarstvo ni pomembno le kot ena izmed možnosti prevoza, temveč je tudi priljubljena športna dejavnost v prostem času, smo v sodelovanju z Razvojno agencijo Zgornje Gorenjske pripravili brošuro Kolesarski izleti po občini Jesenice, kjer je opisanih nekaj možnih kolesarskih tur, za katere se lahko v naši občini odločijo kolesarji. Ta brošura je vedno na voljo tudi v sprejemni pisarni Občine Jesenice, kjer je na voljo vsem, ki so zanjo zainteresirani.

Zavedamo se, da je vedno več ljudi, tudi v naši občini, ki za prevozno sredstvo med krajšimi razdaljami izbere ravno kolo. Mednje spada tudi naš direktor občinske uprave, ki se ob vremensko ugodnih dnevih na delo pripelje kar na ta način. Za varnost teh kolesarjev potrebno čim bolje poskrbeti z gradnjo primernih kolesarskih poti, ki jih ločujejo od neposrednega stika z avtomobili na cestah. V naši občini žal obstaja še kar nekaj odsekov, kjer še ni urejenih kolesarskih stez, zato je tam tudi varnost kolesarjev zmanjšana, vendar se ravno zato trudimo in močno podpiramo ureditev kolesarskih poti tudi na teh mestih. Vsekakor pa je potrebno poudariti, da le gradnja kolesarskih poti ni dovolj, temveč je za svojo varnost odgovoren tudi vsak kolesar sam.

V načrtu imamo ureditev ostalega dela kolesarske povezave skozi občino Jesenice, ki je določena v prej omenjenem občinskem lokacijskem načrtu. Poleg tega se bomo, v kolikor nam bo to dopuščala prostorska ureditev in pa seveda proračun, iz katerega moramo kriti stroške gradnje, še naprej trudili za izgradnjo dodatnih odsekov kolesarskih poti po glavni regionalni cesti skozi Jesenice. Želimo si, da bi lahko nekoč kolesarjem zagotovili popolnoma nemoteno in varno kolesarsko pot, ločeno od ostalega prometa na cestah, za kar pa bo seveda med drugim potreben tudi čas.

Jožef Merkuš – Hoče Slivnica

V Občini Hoče-Slivnica se trudimo za čim boljšo urejenost in varnost pri kolesarjenju na našem območju. V ta namen enkrat letno v okviru občinskega praznika prirejamo kolesarski trim po poteh Občine Hoče-Slivnica (letošnji bo to nedeljo 23.09.2012). V okviru kolesarskega trima organiziramo tudi prisotnost rediteljev, spremljevalnega vozila in oskrbo s strani medicinskega tehnika, kar še bolj nakazuje na resnost in dobro organiziranost te zvrsti rekreacije. Vsak udeleženec trima na koncu prejme tudi praktično nagrado.

V letu 2010 smo skupaj s sosednjimi občinami pripravili in izdali Kolesarsko karto Pohorje, v kateri so vrisane vse kolesarske poti na območju Pohorja.

Prizadevamo si tudi za razširitev omrežja kolesarskih poti, kar pa je vse povezano s finančnimi sredstvi. V ta namen smo se v lanskem letu prijavili na razpis Ministrstva za kmetijstvo in okolje (Ukrep 323), in sicer za ureditev kolesarske poti od Botaničnega vrta do gradu Hompoš, vendar žal na razpisu nismo bili uspešni. Prav tako smo že izdelali projekt za ureditev kolesarske poti od Spodnjih Hoč do Slivnice. Ko bo objavljen kak razpis za to področje, se bomo vsekakor prijavili in skušali čim prej uresničiti tako naše kot tudi želje občanov.

Strinjamo se, da je dobra kolesarska povezanost v občini pogoj za varno in urejeno prometno situacijo, zato bomo tudi v prihodnosti stremeli k temu, da bo neurejenih cestnih in kolesarskih odsekov čim manj.

Darja Hauptman – Kobarid

Veseli nas dejstvo, da se ukvarjate s kolesarsko akcijo v Sloveniji. Tudi mi smo veseli, da vedno več ljudi
obišče naše kraje s kolesi, zato se trudimo tudi z urejanjem kolesarskih poti.

Prijavljamo se na različne razpise in poskušamo s  pomočjo evropskih sredstev zgraditi kolesarske poti, ki so speljane izven glavnih prometnic (npr. Kobarid-Nadiža – Podbela)

V naši občini je varno kolesariti, ker pri nas promet še ni tako gost in  ker je v naši občini priljubljeno predvsem gorsko kolesarjenje, za katerega so izjemni pogoji. Kolesarjenja po glavnih prometnicah je zelo malo.

V bližnji prihodnosti načrtujemo vlaganje sredstev v gradnjo in posodabljanje kolesarskih poti po celotni občini.

 Daniel Božič – Komen

Imamo nekoliko drugačne težave, kot jih boste vi obdelali. Smo v obmejnem prostoru in dnevno prihajajo k nam večje in manjše skupine kolesarjev iz Italije. Kolesarji so brez spremstva, oblečeni kot na najpomembnejših svetovnih tekmovanjih in vozijo tudi po štirje vzporedno. Pri nas so ceste ozke in ovinkaste. Pogosto opozarjamo policijo naj ukrepa in zaenkrat še ni. Tudi Občinski Svet je pozval policijo in državo k ukrepanju.
Ti kolesarji izzivajo nesrečo. Če jim kdo potrobi, ker vozi dolgo za njimi (se ne umaknejo), pogosto pokažejo sredinca. Zelo na daleč se jih sliši, ker med kolesarjenjem na ves glas razpravljajo. To ni mladina. So odrasli, ki se obnašajo objestno. Niso vsi v skupinah in tudi niso vsi brezobrazni. Jih je pa veliko in preveč, še posebej ob koncih tedna.
Rad bi, da se kolesarje na nekdnjih mejnih prehodih z ustrezno signalizacijo opozori, kako naj se v Sloveniji vedejo v prometu. Na nek način jih je potrebno obvestiti, da javna cesta ni kolesarski poligon, da ni rekreacijska površina, da za vse udeležence v prometu veljajo cestno-prometni predpisi. To bi morali storiti čim prej, ker sedanji način kolesarjenja kliče nesreče, ki se lahko končajo tudi tragično.
Uredili smo veliko kolesrskih poti, ki pa jih uporabljajo predvsem kolesarji iz Slovenije in popotniki iz bolj oddaljenih držav.

V okviru dveh čezmejnih evropskih projektov (KRAS-CARSO, INTERBIKE in CroCTal) smo v zadnjem letu na novo uredili več kot 20 km makadamskih kolesarskih poti oziroma lokalnih cest. Tako je sedaj možno prekolesariti večji del Občine Komen po lepo urejenih makadamskih poteh in asfaltiranih lokalnih cestah. Kolesarjem skoraj ni več potrebno uporabljati državnih cest, ki so bistveno bolj prometno obremenjene.

Kolesarjenje v naši občini je sorazmerno varno, dokler kolesarji upoštevajo veljavne prometne predpise in dokler uporabljajo urejene makadamske javne poti in lokalne ceste, kjer je bistveno manj avtomobilskega prometa kot pa na državnih cestah.

V naslednjih mesecih bomo v okviru čezmejnega evropskega projekta INTERBIKE na novo uredili še 2 km makadamskih poti in z ustrezno turistično signalizacijo opremili glavne kolesarske transverzale. Izdali bomo tudi zemljevid z označenimi kolesarskimi potmi v  Občini Komen.

Log – Dragomir – Mladen Sumina

V naši občini je zelo malo občanov, ki kolo uporabljajo kot prometno sredstvo. Ta ugotovitev velja za uporabo kolesa za nujne in vsakodnevne potrebe – služba, trgovina itd. Drugače je veliko rekreativnega kolesarjenja. Skozi občino se gradi kolesarska pot ob državni regionalni cesti, ki bo v kakšnih dveh letih dokončana. Občina zelo dobro vzdržuje poti in kolovoze, ki so del kolesarske poti po Ljubljanskem barju.

V vseh naseljih imamo omejitev hitrosti »Cona 30«. Že ta podatek pove, da je kolesarjenje v naseljih lahko varno. Na regionalni cesti bo za večjo varnost poskrbljeno po dokončni  izgradnji kolesarske poti.

Kot že omenjeno, dokončanje izgradnje kolesarske poti ob regionalni cesti in asfaltiranje nekaterih barjanskih poti in kolovozov.

Loška dolina-Janez Komidar

Občina Loška dolina je podeželska občina. Občani kolo uporabljajo predvsem za rekreacijo, katero jim v naši občini omogoča mreža gozdnih cest in poti, kot tudi lokalnih cest. Na srečo vseh nas, še posebej kolesarjev, je motorni promet v občini redek, tako da so kolesarji na cestah precej varni. Z vidika rekreacije oziroma kolesarjenja, pa menim, da je potrebno dati poseben poudarek na ohranjanju in vzdrževanju gozdnih cest in poti, katere nam omogočajo še več drugih oblik aktivne sprostitve.

Kamnik – Marjan Šarec

Občina Kamnik je leta 2006 začela z izvajanjem projekta kolesarskih in pešpoti v občini Kamnik. Gre za večletni projekt s ciljem vzpostaviti rekreacijske poti na območju občine, in sicer ob reki Kamniški Bistrici, od meje z občino Domžale do izvira in v Tuhinjski dolini od mesta Kamnik do Motnika. V zadnjih letih smo zgradili kolesarsko in pešpot ob Kamniški Bistrici na območju mesta Kamnik tako, da je omogočeno varno kolesarjenje in hoja za vse udeležence. Pri vseh rekonstrukcijah in novogradnjah cest se upošteva varnost peščev in kolesarjev, zato se povsod, kjer obstajajo tehnične možnosti, načrtuje tudi kolesarske steze in pločnike. Kjer to ni mogoče smo v občini Kamnik označili kolesarske povezave po prometno manj obremenjenih cestah npr. v Tuhinjski dolini, proti prelazu Črnivec in v Kamniško Bistrico. Vsako leto Občina Kamnik v sklopu prireditev za promocijo kolesarjenja organizira tudi kolesarski izlet po Tuhinjski dolini od Term Snovik do Motnika. Letos smo omenjeno prireditev organizirali že šestič.

Poleg tega je v letošnjem letu v našem mestu začel delovati sistem izposoje koles, imenovan KAM-kolo. Gre za mestna kolesa, v barvah občinske zastave, ki si jih občanke, občani, obiskovalke, obiskovalci lahko izposodijo v Zavodu za turizem in šport v Občini Kamnik. Potrebno je predložiti osebni dokument, plačati 10 evrov kavcije, nato pa se lahko prepustijo lepotam mesta in okoliških planin. Prva ura je brezplačna, vsaka nadaljnja pa 2 evra.

Menim, da je za varnost kolesarjev v celotni državi zagotovo premalo poskrbljeno. V zadnjih letih kolesarjenje postaja aktualni šport, vse bolj je priljubljen med mladimi, prav tako je finančno dosegljiv, kar pa ima za posledico zagotovo več nesreč z udeležbo kolesarjev. Ravno zato imamo v naši občini na državni cesti Stahovica – Kamniška Bistrica v kraju Stahovica postavljeno obvestilno tablo, ki voznike opozarja na udeležbo kolesarjev v prometu oziroma nevarnost.

Glavni cilj Občine Kamnik je dokončati rekreacijsko os ob reki Kamniški Bistrici na območju celotne občine. Trenutna prioriteta je zgraditi manjkajoče odseke na južnem delu občine z namenom, da  rekreacijsko os povežemo s sosednjo občino, to je z občino Domžale.
Prav tako pogovori tečejo v smeri ureditve enosmernega prometa v mestnem jedru, kjer bodo imeli prednostno obravnavo najšibkejši udeleženci v prometu (pešci, invalidi in kolesarji), zato bomo kolesarske poti zarisali na vozišče in kolesarjem omogočili dvosmerni promet.

Milan Gabrovec – Markovci

Takoj po izvolitvi smo začeli izdelovati projekte za ureditev kolesarskih poti ob najbolj prometnih in posledično tudi nevarnih cestnih odsekih, ki potekajo po ozemlju naše občine.

Kolesariti je dokaj varno po lokalnih cestah, javnih poteh in makadamskih cestah kjer ni veliko prometa, je pa zelo nevarno po obeh glavnih cestah, kjer še ni kolesarskih stez.

Načrtujemo, kot sem že omenil ureditev kolesarskih poti po ozemlju naše občine ob cesti Ptuj – Ormož in cesti Ptuj – Zavrč.

Matic Tasič – Prevalje

Našim občanom in drugim rekreativcem urejujemo kolesarske poti, na Jamnici je nastal na kmetiji Koroš prvi Ekohotel in mountainbike park v Sloveniji, pri vseh objektih poskrbimo za stojala za kolesarje, spodbujamo pa tudi akcije za promocijo kolesarjenja, saj poteka na Prevaljah največji kolesarski dogodek Krejanov memorial, katerega se v septembru ob Jesenskih srečanjih iz leta v leto udeležuje več kolesarjev, čez 300 udeležencev je bilo letos …

Po rekreacijskih kolesarskih poteh, ki jih imamo v občini kar 15, je varno kolesariti, seveda pa je manj varno kolesarjenje po cestah z vključevanjem v vsakdanji prometni vrvež.

Načrtujemo povezavo s kolesarskimi potmi z avstrijsko Koroško pa še kolesarsko pot iz Prevalj do Poljane in potem naprej … Ideje so, potrebna pa so sredstva in seveda razpis kakega primernega evropskega projekta …. Manjka nam še promocijski material, s projektom RRA nastaja zemljevid kolesarskih poti po Koroškem, prav tako imamo že zasnovane zgibanke in drugi promocijski material za občino Prevalje.

Metod Kropar – Cerklje

V občini Cerklje na Gorenjskem so se z razširitvijo lokalnih cest označili s neprekinjeno črto dodatni robni pasovi, ki so namenjeni predvsem kolesarjem. Vozniki motornih vozil so na ta način bolj pozorni na  kolesarje in jih z vožnjo ob robu cestišča ne ogrožajo. Občanom je omogočeno kolesarjenje po številnih asfaltiranih javnih poteh.

Številne asfaltirane javne poti, ki povezujejo naselja izven glavnih cest na katerih je večja frekvenca prometa. Na takšnih javnih poteh je omogočeno varno kolesarjenje različnim starostnim skupinam. Za večjo varnost kolesarjev na državnih cestah pa je potrebno zagotoviti kolesarske poti ob državnih cestah v dogovoru z DRSC. Predvsem pa je pomembno, da kolesarji kot udeleženci v prometu upoštevajo prometne predpise in signalizacijo.

V fazi priprave je projekt označitev varnih kolesarskih poti z ustrezno prometno signalizacijo. V bližnji prihodnosti je načrtovani  tudi projekt vzpostavitve oziroma izgradnje kolesarskih poti ob državnih cestah, ki  pa bo bolj zahteven in časovno dolgotrajnejši.

Nova Gorica- Matej Arčon

“V Mestni občini Nova Gorica že dolgo posvečamo posebno pozornost kolesarjem. Med drugim imamo sprejet načrt trajnostne mobilnosti in že zgrajeno mrežo določenih kolesarskih poti, ki jo še širimo. Posebej se kolesarjem posvečamo tudi ob vsakoletni akciji Dnevu brez avtomobila in tako bo tudi letos. S kolesarji se aktivno ukvarja tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Nova Gorica, ki izvaja posebne preventivne programe in akcije. Skupaj s sosednjo Občino Gorica v Italiji vzpostavljamo sistem javne izposoje koles na območju obeh mest. Pred samo občinsko stavbo imamo nameščeno vrsto nosilcev za kolesa, kamor ljudje lahko parkirajo svoje kolo in tako vabimo h kolesarjenju. Tudi nekateri občinski uslužbenci se v službo vozijo kar s kolesom, kar se mi zdi odlično. Poudariti moram tudi naše načrte za ureditev centra Nove Gorice, na katerih aktivno delamo prav zdaj. Po teh načrtih bo velik del območja centra mesta namenjenega umirjenemu prometu, kjer bodo imeli pešci in kolesarji prednost pred avtomobili.”

“Kolesarji sodijo v prometu nasploh med bolj izpostavljene udeležence. S tem, ko smo na območju mesta in tudi izven uredili nekaj kolesarskih poti in obenem to mrežo tudi širimo ter z ustreznimi znaki in preventivno dejavnostjo skrbimo za varnost kolesarjev, mislim, da so kolesarji pri nas kar varni.

“Prav prihodnji teden ob Dnevu brez avtomobila bomo v Novi Gorici odprli prvo javno točko za izposojo koles pred Eda centrom v središču mesta. Sistem te izposoje je povezan z izposojo koles v mestu Gorica v Italiji. Mesto Nova Gorica in Gorica se praktično dotikata eno drugega, tako da bodo kolesarji lahko sistem teh koles uporabljali na celotnem območju obeh mest. Veselimo se tudi izgradnje kolesarske steze med Solkanom in Plavami ob reki Soči, ki je sicer v pristojnosti države. Po zadnjih informacijah naj bi bila za njeno gradnjo že odobrena evropska sredstva.”

Vuzenica – Franjo Golob

Pravkar izvajamo projekt Izgradnja kolesarske poti skozi kraj Vuzenica (pridobili smo sredstva EU).

V naši Občini je relativno varno kolesariti zaradi lokacije občine, ki ne leži ob glavni tranzitni cesti Dravograd – Maribor, ampak ob vzporedni državni cesti, ki pa je veliko manj obremenjena s prometom in zato varnejša. Po naših lokalnih cestah je promet prav tako relativno manjši kot po državnih cestah. Iz vidika gostote prometa (kar mislimo, da je najpomembnejši faktor ogožanja varnosti kolesarjev) so pri nas kolesarji relativno manj ogroženi kot v veliko ostalih občinah.

V prvi točki omenjeni projekt se bo nadaljeval še v letu 2013 in bo poleg izgradnje kolesarske steze ob državni cesti obsegal še označitve steze do vrha Pohorja in izgradnjo spremljajoče infrastrukture. V povezavi z ostalimi občinami Koroške regije pa pripravljamo projekt, kjer bomo označili in evidentirali vse kolesarske poti v koroški regiji in pripravili informacijske table in propagandni material.

Peter Bossman – Piran

Občina Piran izvaja ukrepe pri promociji uporabe koles in tako je v letošnjem letu 2012 za kolesarje izvedla naslednje investicije:
–          počivališče za kolesarje vzdolž kolesarske steze Parenzane (pri izhodu iz tunela v Portorožu), ki je opremljeno s klopmi, mizo, stojalom za kolesa in košem,
–          počivališče za kolesarje v Novi vasi, ki je opremljeno s klopjo, mizo in košem,
–          počivališče za kolesarje v Padni, ki je opremljeno s klopjo, mizo in košem,
–          počivališče za kolesarje v Sv. Petru, ki je opremljeno s klopjo, mizo in košem,
–          pokrito kolesarnico za 20 koles z informativnim diplejem na Fornačah v Piranu,
–          postavili smo tri nova stojala za kolesa (za 10 koles). Dve v Piranu (pred pošto, OŠ z ita. jezikom in na Prešernovem nabrežju)
–          postavili smo dodatne obvestilne table, ki označujejo kolesarsko stezo Parenzana,
–          obnovili smo kolesarsko stezo (talne označbe) na Bernardinu.

V letu 2013 nameravamo urediti tri dodatna počivališča za kolesarje. Na območju Pirana, Portoroža in Lucije bomo postavili dodatna stojala za kolesa (okoli 5 stojal za 10 koles).

V sklopu projekta Adria.MOVE IT!, ki je sofinanciran s strani EU, bomo nabavili 60 koles, ki bodo brezplačno na razpolago za uporabo krajanom na relaciji Fornače – Piran. Za ta namen bomo postavili dve pokriti kolesarnici na Fornačah in v starem mestnem jedru.

Prebold – Vinko Debelak

Občinskemu svetu sem predlagal v sprejem in potrditev projekt » mreža lokalnih cest« , ki je vseboval modernizacijo lokalnih cest skozi občine Vransko-Tabor-Braslovče-Prebold-Žalec  ( projekt je bil sofinanciran z EU sredstvi in realiziran  ) s ciljem povečanja varnosti vseh udeležencev v prometu .
Imamo sprejeto strategijo razvoja prometa, ki jo po planirani dinamiki in ukrepih tudi izvajamo.
Občina se je vključila v regijski projekt izgradnje kolesarskih poti , ki pa je še v rokah projektantov .
Občina financira vse aktivnosti Odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in se izvajajo v šoli v Preboldu ( med drugim tudi kolesarski izpit ) .

Kolesarjenje je varno , če vsi udeleženci v prometu spoštujejo prometne predpise . Lokalne ceste so v takšnem stanju, da nikogar ne ogrožajo . Tega pa ne moremo trditi za cesto R2-447 , ki je na odseku preko mostu čez Savinjo v Latkovi vasi smrtno nevarna.

Realizacijo regijskega projekta ( manjkajoči odsek skozi občino Prebold ) in  občinskih planov.

Uroš Štanc – Ruše

Želim si, da  projekt o izvedbi daljinske kolesarske poti med Rušami in Mariborom ne bi postal le točka na mestu,  ampak bi se razvil in nadaljeval v daljico.

Z mojim odgovorom se bi strinjala večina, ne le kolesarji, ki problematiko poznajo najbolje. Ceste in pločniki so dotrajani in prepotrebni obnove, kolesarskih poti pa le za nekaj metrov. Glede varnosti  pa lahko rečem le, da moramo v prometu biti strpni vsi udeleženci. Kot pločnik za pešce, je zagotovo tudi kolesarska pot rešitev k večji varnosti.

Občina Ruše in Mestna občina Maribor sta v mesecu aprilu 2011 podpisali PISMO O NAMERI za izvedbo daljinske kolesarske poti med Rušami in Mariborom. Občini sta se zavezali , da bosta z medsebojnim sodelovanjem izvedli vse aktivnosti za skupno kandidaturo na ustrezen razpis za sofinanciranje tovrstnih projektov ter zagotovili sorazmerna finančna sredstva za izdelavo dokumentacije, potrebne za pripravo vloge za pridobitev nepovratnih sredstev EU oziroma sofinanciranje iz državnega proračuna.
Kmalu po podpisu pisma o nameri je bila formirana operativna skupina, katere naloga je bila organizacija ter koordinacija aktivnosti za dosego zastavljenega cilja. V mesecu decembru 2011 je bil izbran zunanji izvajalec za pripravo idejne zasnove kolesarske poti – podjetje BPI, biro za projektiranje in inženiring, d.o.o., iz Maribora, katerega naloga je bila analizirati prostorske možnosti za redefinicijo poteka Obdravske kolesarske poti med Rušami in Mariborom ter oceniti realnost izvedbe oziroma stroške. Prostorska preverba je ponudila dva smiselna poteka kolesarske povezave:
•         prvega, ki bi ustrezal predvsem kriterijem neposrednosti, prometne varnosti, udobnosti ter koherentnosti. Zasnovan je kot dvosmerna potovalna kolesarska pot z asfaltnim ustrojem;
•         ter drugega, rekreativno kolesarsko pot, ki bi izkoriščala naravne danosti območja (obrobje Pohorja, reka Drava).

V realizaciji kolesarske poti med Rušami in Mariborom vidimo številne prednosti oziroma potenciale:
•           kolesarska pot bi povezala izredno lepi kolesarski izletniški točki,
•           Rušam bi odprla pot do velikega potencialnega izletniškega turističnega zaledja – Maribora,
•           omogočala bi prebivalcem uporabo alternativnega prevoza v službo, trgovino,
•           otrokom bi omogočala varno pot v šolo,
•           vzpodbujala bi razvoj rekreativne dejavnosti ljudi in s tem vplivala na njihovo zdravje,
•           nudila bi varno rekreativno površino rolkarjem,
•           v zimskem času bi (ob ugodnih zimah) pot lahko služila kot steza za tek na smučeh,
•           zagotovila bi večjo prometno varnost, predvsem otrok, ki so na cesti najbolj ogroženi,
•           z uvrstitvijo poti na mednarodni kolesarski zemljevid bi se povečal tudi obisk tujih turistov – kolesarjev, ne le lokalnih,
•           kolesarska pot bi povezala lokalne ponudnike v celovito ponudbo, ki bi jo uvrstili na karto turistične ponudbe Ruš in Maribora.

Sevnica – Srečko Ocvirk

Za večjo varnost kolesarjev na cesti Občina Sevnica skrbi na več načinov:
–          ob rekonstrukciji cestnih odsekov skozi mesto Sevnica se hkrati uredijo tudi kolesarske steze in vsa potrebna signalizacija v križiščih in krožiščih,
–          na najbolj izpostavljenih lokacijah v mestu (prometno najbolj obremenjeni odseki, ob javnih zgradbah) je poskrbljeno za umiritev prometa,
–          Občina skrbi za urejanje rekreacijskih in kolesarskih poti ob akumulacijskem bazenu HE Boštanj in HE Blanca,
–          z gradnjo pločnikov in urejanjem cestne infrastrukture na podeželju oziroma na odsekih lokalnih cest poskušamo preusmeriti pešce s cestnih površin in tako omogočiti kolesarjem varnejšo pot,
–          preko Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu potekajo različne promocijske akcije in osveščanje otrok od vrtca dalje o varni udeležbi tudi kolesarjev v prometu, zelo odmevna je akcija Smeško-Kisko, kjer otroci v mestu označujejo pravilno in nepravilno ravnanje udeležencev v prometu z domiselnimi in prijaznimi opozorili
–          izdelan je bil promocijski film o obnašanju udeležencev v prometu, tudi kolesarjev
–          vsako leto Občina organizira tekmovanje »Kaj veš o prometu«, kjer se naši učenci uvrščajo v sam vrh , saj smo doslej imeli tudi že državne prvake v znanju iz prometa.

Ocenjujemo, da je kolesarjenje v naši občini relativno varno zaradi manj prometno obremenjenih lokalnih cest, ki jih je v občini preko 400 km in ker občina skrbi za redno vzdrževanje cestnih površin, v mestu in večjih krajevnih jedrih pa so urejene tudi kolesarske steze. Bolj nevarno je kolesarjenje ob državni cesti Zidani Most – Drnovo zaradi velike prometne obremenitve te ceste.

V prihodnosti bo Občina Sevnica nadaljevala  z zgoraj naštetimi aktivnostmi, z izgradnjo in povezovanjem kolesarskih poti ob hidroelektrarnah in se vključevala v Nacionalni program izgradnje kolesarskih poti. Občina bo tudi v prihodnje podpirala aktivnosti Kolesarskega društva Sevnica, ki  ima v svojem programu tudi skrb za promocijo varnega kolesarjenja in učenje varne udeležbe kolesarjev v prometu.

Slovenske Konjice – Miran Gorinšek

V občini Slovenske Konjice imamo trenutno kategoriziranih 559 metrov kolesarskih poti oziroma stez in državno kolesarsko pot ob regionalni cesti Slovenske Konjice – Tepanje v dolžini 2,7 kilometra.  Ker občina leži v območju koridorja državnih kolesarskih poti,  se bo kolesarska pot nadaljevala do občinske meje na vzhodni in zahodni strani občine. Kolesarska pot je tudi del Evropskih kolesarskih povezav, ki predvideva povezavo vseh večjih mest na področju Evropske unije.

Za izboljšanje prometne infrastrukture, namenjene kolesarjem, je izdelana projektna dokumentacija za izvedbo kolesarske poti Loče – Zbelovo v dolžini 2,5 kilometra, vendar zaradi prostorskih pogojev gradnja še ni možna.

Težnja občine je, da se mreža kolesarskih poti tudi v bodoče razvija, vendar je to pogojeno s finančnimi zmožnostmi in prostorskimi predpisi.
V pripravi je karta občinskih kolesarskih poti, ki bo skladna z označbami na terenu in bo namenjena različnim težavnostnim stopnjam kolesarjev, bo pa del celovite občinske brošure, na kateri bodo zarisane tudi pohodne in učne poti ter ostale znamenitosti v občini. Seveda pa je tudi brez tega že danes možno do večine turističnih znamenitosti dostopati s kolesom (Stari grad, Žička kartuzija, Škalce, mestno jedro), česar se iz leta v leto poslužuje več obiskovalcev naših krajev. K temu jih spodbuja trend aktivnega preživljanja prostega časa in »zelena« usmeritev slovenskega turizma.
Lokalne občinske ceste in gozdne poti že danes ponujajo nekaj za vsakogar, zato bodo kolesarske poti, ki jih snujemo na območju občine, nudile tako izziv zahtevnejših kolesarjem, kot tudi rekreativno in umirjeno vožnjo tistim, ki bodo to želeli.  Vsekakor pa je Občina Slovenske Konjice s svojo geografsko lego in prometnimi povezavami primerna za kolesarjenje.

Sv. Trojica v slovenskih goricah – Darko Fras

Občina v skladu z svojimi pristojnostmi gradi in  upravlja občinske ceste in poti, v sklop katerih spadajo tudi kolesarske steze. Glede na to, da v naši občini nimamo grajenih ločenih kolesarskih stez in se torej kolesarji vozijo po cestah skupaj z ostalimi udeleženci v prometu, občina v okviru obnov in rednega vzdrževanja cest skrbi za vzdrževanje prometnih površin in postavljanje in vzdrževanje prometne signalizacije. Redno vzdrževanje cest in signalizacije prav gotovo pripomore k zagotavljanju ustreznega nivoja prometne varnosti za vse udeležence v prometu, torej tudi kolesarje.  Z problematiko varnosti v cestnem prometu se ukvarja tudi občinski Svet za varnost in preventivo v cestnem prometu, ki v okviru svojega programa dela obravnava tudi to problematiko in po potrebi daje tudi predloge in pobude občinski upravi v zvezi z potrebnimi ukrepi ali aktivnostmi. V okviru kolesarskega krožka v Osnovni šoli v sodelovanju z omenjenim svetom in policijo prirejamo tekmovanja kaj veš o prometu, v sklop katerih spada tudi spretnostna vožnja z kolesi. Prav tako v sklopu OŠ vsako leto izvajamo tečaje in opravljanje izpitov za vožnjo z kolesi.
Občina v sodelovanju z Turističnim društvom in športnimi društvi vsako leto prireja tudi kolesarski maraton po občini, s katerim spodbujamo kolesarjenje kot obliko rekreacije.

Občina je sodelovala tudi v projektu kolesarskih poti med Dravo in Muro, v sklopu katerega je bila postavljena ustrezna signalizacija, urejena počivališča in možne postojanke ter izdelana karta, oz. prospekt.

V naši občini so za kolesarjenje relativno varne predvsem občinske javne poti in deloma tudi lokalne ceste, ker je na njih gostota prometa relativno majhna. Vožnja po njih kolesarjem ponuja zanimiv razgled po vedutah Slovenskih goric in razgibani krajini. Veliko bolj nevarne pa so za kolesarjenje državne ceste, ki potekajo čez občino, zlasti zaradi večje gostote prometa, še posebej tranzitnega turističnega in pa tovornega prometa. Še posebej nevarni so odseki državnih cest skozi naselja Gočova, Sp. Senarska, Zg. Porčič in delom tudi Osek.

V prihodnosti se občina priključuje projektom oblivanja regionalne kolesarske mreže, nadaljevali bomo z obnovo in modernizacijo občinskih cest in v tem sklopu tudi ustrezne prometne in turistične signalizacije, ki bo zagotavljala tudi večjo varnost kolesarjev v prometu. Spodbujali bomo tudi nadaljnje oblikovanje dodatnih kolesarskih počivališč in kolesarjem prijaznih gostišč vključno z možnostjo prenočevanja. Prav tako bomo nadaljevali z aktivnostmi sveta za varnost in preventivo v cestnem prometu in v osnovni šoli, ki so usmerjene predvsem v vzgojo in usposabljanje mladih kolesarjev. Prav tako bomo nadaljevali z promocijo kolesarstva kot načina rekreacije in tudi prevoznega sredstva.
Seveda si bomo prizadevali da čim prej pride tudi do rekonstrukcije omenjenih odsekov državnih cest, za kar vodimo aktivnosti že več let, vendar pa je dinamika navedenih investicij odvisna predvsem tudi od letnih načrtov in programov Direkcije RS za ceste, ki je upravljalec državnih cest.
Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah si bo skupaj z ostalimi občinami prizadevala, da čim prej pride tudi do izgradnje državne in regionalne kolesarske mreže na področju Podravske regije, kot je to že narejeno v nekaterih drugih predvsem turistično bolj razvitih delih Slovenije. Šele na to državno in regionalno omrežje pa je seveda v prihodnosti smiselno navezovati lokalne kolesarske poti, če bodo za izgradnjo le teh seveda na voljo razpoložljiva investicijska sredstva.

Šempeter – Vrtojba- Milan Turk

Ob ureditvi trga v Šempetru, smo uvedli peš cono, s katero smo dali prednost pešcem in kolesarjem.
Naročili smo projekt rekonstrukcije Ceste 9. septembra skozi naselje Vrtojba. Projekt v prostoru sedaj še državne ceste v sklopu vozišča opredeljuje prostor za kolesarje, za izvedbo načrtovanega pa je potrebna prekategorizacija ceste s strani Ministrstva za promet. Poleg tega sodelujemo še v meddržavnih projektih, povezanih z izgradnjo oziroma predstavitvijo kolesarskih povezav med občinami oziroma državami (projekta CROCTAL, INTERBIKE). Veliko smo naredili tudi na osveščanju o varni vožnji. Zadnja leta namreč Svet za varstvo in preventivo v cestnem prometu izvaja preventivno akcijo ob kolesarski stezi, na kateri opozarja na varno vožnjo s kolesom in na kateri razdelimo tudi nekaj varnostnih čelad za otroke in drugih pripomočkov kot so svetilke in odsevniki za večjo varnost v cestnem prometu.

Ja. Menim, da je kolesarjenje na območju občine Šempeter-Vrtojba relativno varno, saj imamo precej urejenih kolesarskih poti. Občina je s kolesarsko stezo vzdolž Vrtojbice in železniške proge povezana z omrežjem kolesarskih poti Mestne občine Nova Gorica, opisana povezava pa omogoča dobro povezavo kolesarjev v sosednjo Gorico. Gneča na tej poti, ki jo uporabljajo tako kolesarji kot pešci in ostali rekreativci, jasno kaže na splošno potrebo po takih javnih prometnih površinah, kolesarska steza pa pomeni dodatno kakovost bivanja za občane, ki jo uporabljajo.
Kolesarska povezava preko asfaltiranih poljskih poti Vrtojbenskega polja predstavlja povezavo proti jugu – z Občino Miren-Kostanjevica. Le-ta je zanimiva tako z vidika rednih dnevnih migracij kakor tudi za rekreativne kolesarje.

V prihodnosti bomo mrežo kolesarskih poti še izboljšali in razširili. Kolesarjem pa bomo na kritičnih odsekih zagotovili večjo varnost.

Izdelana je projektna dokumentacija za kolesarsko stezo vzdolž Žnidarčičeva ulice v Šempetru od semaforiziranega križišča do trgovskega objekta Hofer.
V predlogu občinskega prostorskega načrta imamo načrtovano povezavo obstoječe kolesarske poti od južnega zaključka naselja Šempeter pri Gorici preko obstoječih poti po Vrtojbenskem polju do obstoječe kolesarske steze vzdolž obvozne ceste mimo Vrtojbe.
Kolesarski promet je upoštevan tudi v vseh projektnih nalogah za izvedbo rekonstrukcij cest in križišč v sklopu naselij. Podobno je previden vris kolesarskega pasu v sklopu rekonstrukcije Ceste 9. septembra po prekategorizaciji ceste v občinsko cesto.
Rezultati sodelovanja v meddržavnih projektih bodo novi odseki kolesarskih poti in vzpostavitev sistema izposoje koles (projekt Croktal – kolesarska pot med zaselkom V Mlinu in državno mejo) oziroma promocija kolesarskih povezav v širšem prostoru (projekt Interbike).

Šenčur –  Miro Kozelj

– pri načrtovanju obnove občinskih cest upoštevamo ,(v skladu z danimi prostorskimi možnostmi), potrebo po zagotovitvi posebnega prometnega pasu,
ločenega od cestišča ali posebej označenega ob robu vozišča, namenjenega kolesarjem
– skrbimo za ustrezno prometno signalizacijo
– sodelujemo z OŠ, Kolesarskim društvom in drugimi subjekti pri aktivnostih usposabljanja in izobraževanja otrok in  vseh zainteresiranih občanov za varno
kolesarjenje v prometu
-pri obnovi lokalnih cest smo v zadnjih dveh letih na krajših odsekih (Voklo – Prebačevo cca 2 km, Trboje – občinska meja, cca 400 m in Šenčur – Visoko-
v gradnji, tudi cca2 km), zgradili tudi kolesarsko stezo oziroma levi in desni pas za kolesarje.

Nič bolj in nič manj varno, kot drugje po Sloveniji, no mogoče, glede na povedano, za kanček bolj varno, kot je to splošno povprečje.

-ob potrebni rekonstrukciji državne ceste na relaciji Brnik-Kranj ali vsaj Šenčur –Kranj sodelovati pri aktivnostih za izgradnjo kolesarske steze na navedeni trasi.
– še naprej po svojih zmožnostih zagotavljati informiranje, izobraževanje in osveščanje vseh prometnih udeležencev o pravilnem ravnanju tako kolesarjev samih, kot tudi ostalih udeležencev v prometu.

Velenje – Bojan Kontič

Mestna občina Velenje v prizadevanju za trajnostni razvoj mesta na različne načine spodbuja uporabo koles – kot prevozno sredstvo za vsakodnevne opravke pa tudi rabo kolesa v rekreacijske, športne in turistične namene. Kolesarske povezave urejamo na treh ravneh: mestno kolesarsko omrežje, rekreacijsko kolesarsko omrežje in regijsko kolesarsko omrežje.
Na področju mestnega kolesarjenja trenutno izvajamo projekt Bicy. Mestna občina Velenje je partner v EU projektu BICY – »Cities and Regions of Bicycles«, ki je sofinanciran v okviru programa Srednja Evropa, in je namenjen razvoju celostnega in trajnostnega načrtovanja kolesarske politike v urbanih območjih ter hkrati spodbujanju zdrave in okolju prijazne vrste mobilnosti. V okviru tega projekta bomo pri nas čez nekaj dni odprli avtomatizirani sistem izposoje mestnih koles. Pred kratkim smo na novo uredili odsek kolesarske poti proti Velenjskem jezeru in tako povezali mestno središče z rekreacijskim območjem. Projekt je bil vreden 60 tisoč evrov. Za prihodnje leto načrtujemo obnovo še ene kolesarske povezave do območja jezer, ki je trenutno še makadamska.
Rekreacijsko kolesarsko omrežje smo označili na karti občine, ki je izšla v letu 2009. Postavili smo tudi usmerjevalne table, ki jih letos dopolnjujemo z novo kolesarsko tematsko potjo na Paški Kozjak. Usmerjevalne table ponujajo tudi informacije o kulturni in naravni dediščini, pripravili pa smo še karte poti, promocijsko gradivo ter 3 večje promocijske dogodke. Kolesarska povezava se priključuje na že označene kolesarske poti v Vinski Gori. Sredstva (85 %) za ureditev poti smo dobili s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje (program LEADER). Okvirna vrednost projekta je 15.000 evrov. V okviru Evropskega tedna mobilnosti bomo 17. septembra 2012 v sodelovanju s Triatlon klubom Velenje organizirali Rekreativno kolesarjenje na Paški Kozjak. Predvidevamo, da se bo kolesarjenja udeležilo približno 100 kolesarjev.
Regijsko kolesarsko omrežje
Skupaj z občinami Savinjske statistične regije in RASR Celje smo pristopili k projektu Kolesarsko omrežje Savinjske regije in izdelali strokovne podlage, ki bodo osnova za umestitev kolesarskih poti v prostor in seveda za kasnejšo realizacijo. Po območju naše občine poteka 6 regijskih kolesarskih poti. Najbolj aktualna je trenutno povezava proti občini Mislinja po trasi nekdanje železnice (t. i. Huda luknja). Povezave so načrtovane tudi proti Vinski Gori, proti Ponikvi, Žalcu in Zgornji Savinjski dolini. Ena izmed regijskih povezav je z dopolnitvijo mestnega omrežja že urejena: Velenje – Šoštanj.

Z veseljem ugotavljamo, da se vse več občanov odloča za uporabo kolesa. Zavedamo se, da moramo temu trendu slediti z ustreznim urejanjem kolesarske infrastrukture, zato v zadnjih letih vedno več sredstev namenjamo izgradnji nove in posodabljanju stare kolesarske infrastrukture. Ob vsaki rekonstrukciji mestne ceste (seveda, kadar je to prostorsko izvedljivo), uredimo ob pločniku tudi ustrezno kolesarsko stezo. Zaradi večje varnosti je kolesarska infrastruktura v Velenju označena z rdečo barvo, saj so na ta način ostali udeleženci v prometu še posebej pozorni na kolesarje. S Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in strokovnimi službami (policija, inštruktorji avtošol, ZŠAM …) organiziramo številne dogodke, s katerimi opozarjamo na varnost kolesarjev v prometu, seznanjamo občane z vsemi nevarnostmi, na katere lahko naletijo kot udeleženci v prometu ter jim svetujemo, kaj storiti, da bi se tem nevarnostim izognili.

V torek, 18. septembra, bomo ob 10. uri na Titovem trgu v Velenju namenu predali avtomatiziran sistem izposoje mestnih koles (sistem BICY), ki predstavlja trajnostni ukrep v okviru »Evropskega tedna mobilnosti« v Velenju. V mestni občini Velenje smo vzpostavili sistem izposoje 25 mestnih koles s petimi izposojevalnimi točkami v mestu, in sicer pri Zdravstvenem domu Velenje (Vodnikova cesta), pred občinsko zgradbo (Titov trg 1), pri Vili Bianci (Stari trg 3), pred Mladinskim hotelom (Efenkova ulica 61 a) in na Kidričevi cesti (na mostu pred Kardeljevim trgom). Na voljo bo 40 priključnih mest za mestna kolesa.
Projekt BICY – Cities and Regions of Bicycles, v sklopu katerega smo vzpostavili sistem izposoje mestnih koles, izvaja Mestna občina Velenje v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje. Projekt je sofinanciran s strani evropskega programa Srednja Evropa. Vsekakor pa bomo tudi v prihodnje skušali kar najbolj učinkovito razvijati varno in za kolesarje udobno prometno infrastrukturo – v mestu in v primestnih naseljih. Želimo si, da bi nam uspelo pridobiti sredstva, ki bi omogočila Velenje s kolesarskimi potmi po Koroški povezati kar najhitreje, prav tako pa razvijati povezave z drugimi sosednjimi regijami.

Žalec – Janko Kos

V preteklih letih smo v okviru projekta Mreža lokalnih cest I in II posodobili dolinske vzporedne ceste, ki v Občini Žalec omogočajo varno kolesarjenje. Opažamo, da se kolesarji radi poslužujejo lokalnih cest in manj samih kolesarskih stez, ker si tako lahko sami izbirajo destinacije in kraje, ki jih obiskujejo.  Obnovljena je bila tudi obvestilna signalizacija za kolesarske poti, skupaj jih je v občini Žalec kar 18.  Tako lahko dodobra spoznate lepote in zanimivosti Savinjske doline in občine Žalec. Tudi v prihodnje se načrtuje sanacija posameznih odsekov cest, ki so dotrajani, načrtuje se ureditev kolesarske poti skozi staro mestno jedro Žalca, Občina Žalec pa sodeluje tudi v projektu Državne kolesarske poti – kolesarska pot od Celja do Vranskega.

Mislinja – Franc Šilak

Zgradili smo dva odseka kolesarske poti in sicer:
– povezava Mislinja – Slovenj Gradec in
– povezava Mislinja – Dolič
Imamo označene kolesarske poti na področju naše občine.

Menim, da je v naši občini varno kolesariti, saj smo v dolini zgradili dobršen del kolesarskih poti, ki so fizično ločene od cestišč, v hribovitem delu pa smo izbrali tiste poti, ki so prometno manj obremenjene in glede na konfiguracijo terena najprimernejše za kolesarjenje.

Načrtujemo nadaljevanje kolesarske poti, s katero bi se povezali s sosednjo Občino Velenje in urejanje obstoječih kolesarskih poti na področju zahodnega Pohorja ter več promocijskih aktivnosti.