S predsednikom uprave BTC Jožetom Mermalom brez dlake na jeziku – Dve desetletji uspešnega delovanja – Zaposlene med solastnike! – Evropsko priznanje tudi iz Bruslja – Zeleno mesto: po soncu še elektrika na veter – Ko drugi odpuščajo, BTC zaposluje .

Letos uprava BTC s svojim mestom v nespremenjenem članstvu deluje že polnih dvajset let; od menedžerskega prevzema leta 2001, ki pa je dejansko potekal že od leta 1992 in so zaposleni že leta 1997 pred vstopom na londonsko borzo postali že večinski lastniki, pa ni bilo nobenega dvigovanja prahu. In gre nekaterim še sedaj v nos. Danes je družba BTC na čelu s predsednikom Jožetom Mermalom med najuspešnejšimi, ne samo pri nas, tudi v Evropi, saj so prejšnji mesec v Bruslju, v kategoriji velikih podjetij prejeli evropsko nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks za projekt »BTC in ženski smučarski skoki«. Dobili pa so tudi priznanje za dosežke na področju učinkovite rabe energije, proizvodnje energije iz obnovljivih virov in energetskega menedžmenta. BTC City že slovi kot zeleno mesto, ob sončni elektrarni pa se bo že prihodnji mesec zavrtela še vetrna. Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Jožetom Mermalom. Lahko dodamo: brez dlake na jeziku.

Jože Mermal

– Gospod Mermal, za uspešnost vaše družbe ste v zadnjem času prejeli že kar nekaj izjemnih nagrad, zadnjo celo evropsko iz Bruslja. Se vam ne zdi, da se v trenutnih razmerah v naši državi ni dobro izpostavljati z uspešnostjo?
» Sam osebno menim, da bo treba čedalje bolj izpostavljati uspešne  gospodarstvenike, podjetnike, politike,  znanstvenike, tako kot korektno in z veseljem izpostavljamo naše amaterske ali vrhunske športnike. Narod, ki nima uspešnih ljudi, uspešnih zgodb in gospodarstva, uspešne družbene nadgradnje in s tem sodobne in inovativne države, ne bo imel možnosti, da bo še naprej na evropskem zemljevidu. Če bomo tako nadaljevali, lahko postopoma postanemo kakšen protektorat.«

–    Bivši predsednik vlade je vašo družbo skoraj ob vsaki priložnosti v diskusijah o prevzemih rad izpostavljal tudi kot sporno in vprašljivo?
» Seveda, v Sloveniji imamo to smolo, da ne ločimo dobrih prevzemov – menedžerskih skupaj z zaposlenimi, strateških ali raznih povezovanj gospodarskih družb povezanih z dobrim vodenjem, upravljanjem in razvojem družb. Ne ločimo, kaj so veliki pomembni prevzemi, ki so strateški, ki jih ljudje širše razumemo, ne samo politika in gospodarstveniki. Izredno in ključno je, da vsak menedžer ve, da je njegovo poslanstvo, kako priti do čim večje družbene koristi v kontekstu razvoja in blaginje gospodarske družbe. Če tega poslanstva ne razumeš, potem nisi menedžer – ampak tehnokrat. Naši starejši kolegi so res bili gospodarstveniki, ki so razumeli gospodarstvo, družbena dogajanja in bili zavezani k širši podjetniški in družbeni odgovornosti. V današnjih časih moramo slediti tej tradiciji nekoč odličnih direktorjev, njihovi morali in predanosti ne samo podjetju temveč celotnemu kolektivu.
Ravno to je v zadnjem času zelo narobe, da smo v gospodarstvu pozabili na zaposlene, da jih ne vključujemo v solastništvo firm, kajti na dolgi rok, če ne bodo zaposleni aktivni soupravljavci odgovorni skupaj z menedžmentom za ustvarjanje višje dodane vrednosti, ne bo perspektive. Če ne bomo šli v tej smeri sem prepričan, da bo vsako leto več brezposelnih in zaposlenih na ulicah. Mislim, da to ni potrebno, če bo le zavladal zdrav razum.«

–    V zadnjih desetih letih ste v okoljske projekte vložili več kot 30 milijonov evrov. Če vas vprašam kot ekonomista, se vam takšen vložek splača?
»Danes sodobne gospodarske družbe, ne samo slovenske ampak tudi evropske in svetovne, brez koncepta trajnostnega razvoja sploh nimajo dolgoročne možnosti za uspeh in njihov ugled. Klasično podjetništvo je preživeto in sedaj, če ne vključuješ strategije trajnostnega razvoja, ne boš dolgoročno zanimiv za svoje poslovne partnerje, dobavitelje, obiskovalce ali pa potrošnike. Jasno, da se v tem kontekstu išče rentabilnost v smeri vsakoletne manjše porabe energije, da tako tudi vključujemo tehnologije, ki omogočajo obnovljivo in čisto energijo, da znamo ločevati odpadke s pravilnim recikliranjem, kajti tudi to prinaša ekonomske učinke. S tem dejansko pokažeš, da si družbeno odgovoren ne samo do lokalne skupnosti toda tudi do našega planeta.  Zadnje mesece, ko sem bil v tujini, brez tega koncepta resnih poslovnežev in ljudi, ki spremljajo gospodarski svetovni razvoj sploh ne zanima, koliko imaš trgovin, koliko si pretovoril blaga, ampak jih predvsem zanima  ta aspekt. Jasno, da brez vključevanja osnovne poslovne dejavnosti rezultata ni.«

–    BTC City že ima svojo sončno elektrarno, izvedeli pa smo, da nameravate postaviti tudi svojo vetrno elektrarno, prvo v Ljubljani. Je to res?
» Res je.  Osnovne konture in steber je že postavljen v rondoju  ob Šmartinki, ko se zavije v BTC City in elektrarna bo začela delovati v sredini meseca avgusta. To bo tudi prva močnejša vetrna turbina v Ljubljani  z močjo 50 kilovatov, naložba pa je približno 150 tisoč evrov. To bo testni poizkus, potem pa bomo ocenili in konceptualno umestili še vetrno energijo v trajnostni razvoj družbe.«

– BTC City ima vzorno urejene tudi kolesarske steze. Bi rekli malo mesto prijazno kolesarjem. Se kdaj po svojem mestu vozite tudi s kolesom?
» Priznam, da se po svojem mestu že dolgo nisem vozil s kolesom, ampak vsako poletje z veseljem kolesarim predvsem na Gorenjskem med Bohinjem in Bledom ter Krnico in Vintgarjem toda z veseljem pešačim.«

Jože Mermal

–    Sedaj, ko je na obronku vašega mesta zrasel tudi vrhunski hotel bi lahko rekli, da BTC City postaja mali Singapur. Se strinjate s primerjavo?
» Ne bom prevzeten, lahko pa rečem, da se strinjam s primerjavo. Kajti Singapur je bil pred 50 leti izredno revno mesto, s slabo razvito trgovino in tudi BTC je imel takrat le zametke razvoja centralnih javnih skladišč. Danes  je Singapur cvetoče mesto v Aziji in tudi to mestece BTC City je cvetoče na evropskem kontinentu. Ta primerjava je v tem kontekstu možna. Sem pa izredno vesel, da je v tem letu zaživel poslovni in turistični hotel Plaza in da v teh negotovih časih posluje odlično. V maju je bil zaseden 83 odstotno, v juniju pa so odstotki še višji. V času evropskega košarkarskega prvenstva, pa je že popolnoma razprodan, ker bodo tu spale vse gostujoče ekipe, kajti postelje so dolge dva metra in dvajset centimetrov, tako da se bodo tudi košarkarji dobro počutili v Ljubljani in v Sloveniji.«

–    V BTC City uvajate tudi projekt MISIJA ZELENO. Kaj to konkretno pomeni? Bo malo mesto postalo tudi resnično zeleno?
» Trajnostni razvoj bomo dokončno razvijali pod okriljem MISIJA ZELENO. Gremo v smeri tega poslanstva, ko bo treba še več vlagati v trajnostni razvoj, v zeleno energijo in v ozelenitve samega mesteca. S tem se želimo našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem oddolžiti, da smo tudi mi vredni zaupanja v smislu odgovornega ravnanja do okolja in naše Zemlje.«

–    Medtem, ko drugi odpuščajo, BTC zaposluje. Kako vam v tej recesiji to uspeva?
» Tudi v recesiji moraš biti zmerni optimist, predvsem pa realist in iskati vse potencialne priložnosti, ki obstajajo v gospodarskem prostoru. Nam uspeva, da precej rastemo v logističnih programih, kajti tudi logistika je eden močnih stebrov naše družbe. Predstavlja več kot tretjino prihodkov  in zaposluje 250 delavcev. Do konca leta pa bomo zaradi novo pridobljenih poslov zaposlili še 30 sodelavcev. Zelo smo razširili poslovanje s tujimi družbami in tako postali najmočnejši suhozemni logistični center v Sloveniji. Logistične operacije so res vrhunske, kar priznavajo tudi sami tujci in to je ključ uspeha letošnje rasti poslovanja. Danes se moraš truditi, da si med najboljšimi v svoji panogi, da si inovativen in korak pred ostalo konkurenco. Vsako leto je težje, ampak se ne damo.«

–  Ali bo leto 2013 v tem kriznem obdobju za BTC uspešno?
» Letos je izredno težko ocenjevati naše poslovne načrte v družbi kot gospodarstvu nasploh, ker je recesija močnejša in je težko napovedovati padec kupne moči ter gospodarske aktivnosti. Seveda nam ni enostavno, kajti dve tretjini prihodka družbe je povezan s trgovino, ki pa je v slovenskem prostoru zelo razvita ter predimenzionirana tako kot je bilo včasih slovensko gradbeništvo, pa vemo kako je končalo. Upam, da se kaj takšnega slovenski trgovini ne bo zgodilo. Čedalje bolj se spopadamo tudi z dampingom, ki je škodljiv za razvoj zdrave konkurence v gospodarskem prostoru in tudi za državo, ki bi s tem pobrala bistveno manj davkov. Je kar nekaj strateških problemov, s katerimi se moramo spopasti. Mislim, da se bomo morali v gospodarstvu in našo vlado še dodatno uskladiti, kako bomo preprečevali dampinge, če želimo imeti stabilno poslovno okolje, zdravo konkurenco in na koncu, da bo tudi država pobrala primerno višino prispevkov in davkov v korist slovenskih socialnih blagajn.«

Tone Fornezzi

Jože Mermal